Bodite obveščeni
zapri
Pri nakupu nad 50€ vam podarimo brezplačno dostavo.

Product was successfully added to your shopping cart.

Božič

Prazniki in prosti dnevi so nekaj posebnega. Takrat si vzamemo čas zase in svoje najbližje. Zakaj bi bilo letos kaj drugače? S hitrim tempom življenja večkrat pozabimo pokazati koliko nam pomenijo ravno tistim, ki so nam pomembni. Letošnji veseli december si lahko naredimo čaroben!

Da bo december bolj živahen in pisan, se lahko letos odločite za tematsko zabavo v stilu treh prazničnih možev. Če bi radi razveselili otroke, se preoblecite v katerega izmed treh dobrih in spomin za celo življenje je zagotovljen. Potrebujete le brado, brke in primerno pokrivalo. Tudi kostum za Božička je mogoče naročiti. Priporočljivo si je nadeti tudi rokavice saj vas ostro otroško oko utegne prepoznati ravno po rokah.

Prvi od njih je na vrsti Sveti Miklavž, ki pride na začetku decembra, bolj natančno 6. decembra. Praznik Svetega Nikolaja je vezan na krščansko verovanje. Sam Miklavž pa prihaja iz Grčije. V tretjem stoletju je živel mož, ki je prihajal iz bogate družine. Odločil se je postati duhovnik. Vso dediščino svoje družine je razdal med revne ljudi, zato je še danes tako znan.

V Sloveniji se Sveti Nikolaj obeleži tako, da se ena oseba obleče v Miklavža spremljajo ga pa angeli in hudički. Skupaj obiščejo hišo otroka, ki ga Miklavž obišče. Običajno jih Miklavž izpraša, če so bili to leto pridni, nato pa morajo še zmoliti. Angeli so pa pomirjanje, hudiči ali parkeljni pa za strašenje.

Naslednji je Božiček za katerega verjamemo, da ponoči skozi dimnik smukne v hišo in pusti darilo pod jelko. Na mizi naj bi mu pustili okusne piškote in mleko, da se okrepča. Sicer pa ga zelo pogosto vidimo v nakupovalnih mestih pa tudi na domovih ni več neobičajen obisk.

Božič je krščanski praznik ob rojstvu Jezusa. Angleški izraz Christmas  izhaja iz Christ's day- Kristusov dan

iz kje izhajajo božični običaji?

Čeprav glede natančnega datuma in izvora tradicije božičnega drevesa obstaja nekaj negotovosti, se zdi, da so bile jelke, okrašene z jabolki, prvič znane v Strasbourgu leta 1605. Prvo uporabo sveč na takih drevesih zabeleži Silezijska vojvodinja leta 1611. Adventni venček, narejen iz jelkinih vej, s štirimi svečami, ki označujejo štiri nedelje, je še novejšega izvora. Običaj, ki se je začel v 19. stoletju, korenine pa je imel v 16., je prvotno vključeval jelkin venec s 24 svečami (24 dni pred božičem), vendar se je zaradi nerodnosti število sveč zmanšalo iz 24 na 4. Adventni koledar, ki vsebuje 24 odprtin, od katerih se po  ena odpira vsak dan z začetkom 1. decembra. Po tradiciji je koledar v 19. stoletju ustvarila münchenska gospodinja, ki se je naveličala odgovarjati ljudem , kdaj bo božič prišel . Prvi komercialni koledarji so bili natisnjeni v Nemčiji leta 1851.

Proti koncu 18. stoletja se je uveljavila praksa obdarovanja družinskih članov. Teološko gledano je praznik spominjal kristjane na Božji dar Jezusa in tudi prihod modrecev v Betlehem je namigoval, da je božič nekako povezan z obdarovanjem. Praksa obdarovanja, ki sega v 15. stoletje, je prispevala k stališču, da je božič posvetni praznik, osredotočen na družino in prijatelje.