Slovenske šege ob najdaljši noči v letu

Zadnji dan v letu goduje papež Silvester, zato se večer njegovega praznika imenuje silvestrovo. Včasih je bil zadnji večer v letu podoben prvemu svetemu večeru. Praznovali so ga v krogu družine, pokropili in pokadili so domačijo, na mizo je gospodinja položila božični kruh. V hiši naj bi gorela vsaj ena svečka in družina se je zbrala ob božični mizi. Bučnih novoletnih zabav slovenska vas ni poznala. Hiša je morala biti čista. Ljudje so se na zadnji dan in večer v letu postili, enako kot dan pred svetim večerom.

Ko se je bližala polnoč, so otroci marsikje stopili na stole, obljubili, da bodo v novem letu pridni, delavni, in ubogljivi, in točno opolnoči skočili v novo leto. Za nagrado za vse te lepe obljube jim je mati stresla na tla polno cajno, košaro, orehov.

Zadnja noč v letu je bila pravi čas za vedeževanja, ugibanja o usodi prihodnjega leta in vrsto skrivnostnih dogajanj. Ob svetem večeru  je treba ponoviti vsa pomembnejša stara obredja; predvsem je treba pokropiti domačijo z blagoslovljeno, žegnano vodo in jo pokaditi z dimom svetega ognja.

Opolnoči med starim in novim letom je včasih v vseh studencih tekla srebrna voda. Voda je bila na novoletno jutro zdravilna. Kdor se je umil v tej čudežni vodi, je bil vse leto zdrav in lep.  V Blokah in v okolici sta do bogate letine v prihodnjem letu pomagali novoletno smučanje in sankanje. Za smučanje so uporabljali doge, deščice, starih lesenih sodov, ki so jih privezali na noge. Dolenjci so na silvestrovo trli orehe in lešnike in jih trosili po hiši. To naj bi družini prineslo zdravje, poljem rodovitnost, živino lepo rast, kokošim obilen zarod, otrokom, ki so pobirali orehe, pa veliko veselje.   

 

Novo leto imenujemo prvi novoletni dan. Ta dan je povezan z vrsto prastarih simbolov: podkvijo, prašičkom, štiriperesno deteljico in dimnikarjem.

Za srečo v družini in varstvo pred nesrečo naj bi doma pred vhodnimi vrati bila pritrjena podkev v obliki črke U, da energija in sreča ne bi odtekli iz hiše. Za lačno ljudstvo je bil rejeni pujsek vedno simbol obilja, vesele pojedine, sitosti in hkrati simbol sreče in zadovoljstva. Najdba štiriperesne deteljice prinaša srečo, zato so si ljudje ob novem letu želeli, da bi čim bolj pogosto našli to čarodejno rastlino. Dimnikar je prinašalec sreče. Čisti dimnik skrbi za varnost ognjišča, ki je središče vsakega doma. Zato se je treba ob srečanju z dimnikarjem prijeti za gumb in si nečesa zaželeti. Želja naj bi se izpolnila. Tudi lestev, ki jo je nekdaj nosil s seboj za ometanje dimnika, je simbol sreče, saj lestev in dimnik vodita navzgor, v nebesa. Dimnik je pomemben predvsem v zadnjem mesecu. Takrat skozi dimnik vstopajo v hišo  vsi dobri decembrski možje.

Želimo vam veselo praznovanje in upamo, da ste pripravljeni, da zaplešete v novo leto.

Ekipa BAL

 

Sorodne novice

DENARNICE
Prva denarnica je bila izdelana leta 1690, ko so v državi Massachusetts izumili prvo papirno valuto. Narejena je bila i...
KRESNIČKE
V otroštvu se otroci največkrat veselijo poletnih večerov zaradi kresničk. Zelo težko je ujeti te svetleče žuželke. Kaj ...
Praznovanje velike noči
Velika noč je praznik, ki je zelo razširjen med ljudmi. Praznujejo ga namreč velike množice ljudi, tudi tisti, ki so nev...
3 razlogi ZA pustovanje
Vsako leto nas preseneti kako čas hitro beži. In že je tu pustno rajanje s katerim preženemo zimo in prikličemo tople ...
Kdaj je pust 2019?
Priznajmo, da vsako leto znova razpravljamo in razmišljamo na kateri datum pride prihajajoči pust. Znano je, da se pustn...
Zakaj obožujemo lasulje?
Juhu, pust bo kmalu tu! Kot vsako leto smo tudi letos pripravili ogromno pustnih kostumov, mask in lasulj, da bomo lahko...
Pustni kostumi in izbira mask
Vsako leto znova nastopi pust širokih ust! Vsakič znova se mi in naši najmlajši navdušeno odločamo o pustnem kostumu, ki...
Pustna praznovanja po Sloveniji
V Sloveniji je nekaj krajev, ki izstopajo po pustovanju. Najbolj znano slovensko mesto, ki praznuje pust je Ptuj. Ptuj o...
Vse novice